RD Mura Paloma

Ribiči ob Muri, organizirani ali ne, obstajamo od vekomaj. Vedno nas je povezovala Mura, tudi po 19. septembru 1919, ko je na Štajerskem postala mejna reka med dvema državama. V daljni preteklosti je ta bila še znana po svoji prirodni lepoti s poplavnimi logi, z mrtvicami in mladostno energijo, s katero je pogosto menjala svojo strugo. To slednje – mladostna energija pa razvijajoči se družbi ob Muri ni bila pogodu, zato je reka v letih 1857–1894 morala »plačati davek«. Doleteli so jo sistematični gradbeni posegi: regulacija struge v ravni črti in bočna obloga iz kamna ter betona – postala je kanal. V zgornjem toku, v Avstriji, so jo 28-krat pregradili, v mejnem delu 2-krat, vendar je oba jezova podrla, prvega leta 1976, drugega 1999. Regulacije, prekinitve kontinuuma in odplake so povzročile zmanjšanje staleža rib za 20 odstotkov. V mejnem delu reke Mure je leta 1953 in še leta 1956 zaradi povzročenih onesnaženj poginila vsa populacija rib in drugih vodnih organizmov. In takšna je bila popotnica novoustanovljeni ribiški družini Mura Paloma.

22. marca 1954 je bil v hiši Gornik Alojza v Selnici ob Muri ustanovni občni zbor Ribiške družine Mura. V ribiško družino je bilo včlanjenih 34 ribičev.
Med letoma 1955–1957 je ribiška družina delovala kot dislocirana enota mariborske RD, ker takratna oblast ni dovolila registracije društva.
13. in 14. maja 1956 smo ribiči zaznali katastrofalen pogin v Muri. Takojšen ogled državne komisije in zaslišanja na terenu še istega dne je pripeljalo do spoznanja, da je zaradi izpraznitve 1.800.000 m3 mulja iz akumulacij avstrijskih elektrarn prišlo do popolnega uničenja flore in favne v Muri. Ocenjena škoda je bila samo na ribah (84.800 kg) 12,700.000 din. S to katastrofo povzročena škoda ni bila nikoli nadomeščena – kar v Muri čutimo še danes.
15. maja 1957 smo se končno lahko uradno registrirali kot Ribiška družina Mura s sedežem v Sladkem Vrhu. Še istega leta smo v Sladkem Vrhu zgradili prvi, 80 arov velik ribnik in ga slavnostno odprli 1. junija. Število članov je zaradi katastrofalnega pogina rib v Muri prejšnje leto padlo na 29.
Leta 1959 vlada Republike Slovenije sprejme novo odredbo o določitvi ribiških rajonov in ribiških okolišev, na podlagi katere nam je v upravljanje dodeljen cmureški ribiški okoliš.
Leta 1961 smo organizirali in izvedli prvo ribiško tekmovanje v lovu rib, ki je bilo tudi prvo v severovzhodnem delu Slovenije. Tekmovalo je 46 članov, zmagala pa je domača ekipa. To je bil začetek novega poglavja v delovanju naše in drugih RD. V tem letu so morali naši člani imeti poleg ribolovne dovolilnice še posebno dovoljenje za ribolov v 500-metrskem obmejnem pasu, ki ga je izdajalo tajništvo za notranje zadeve.
Med leti 1962–1972 smo zgradili več ribnikov na Vranjem Vrhu. Medtem so že spet poginile ribe v Muri. Krive so bile neočiščene industrijske odplake iz avstrijske usnjarske industrije. Obremenjevali pa sta jo tudi naši tovarni kartona in papirja v Ceršaku in Sladkem Vrhu. V RD se je porodila ideja po širšem povezovanju in sodelovanju ribiških družin. Pripravili smo sporazum o sodelovanju ribiških družin, ki so ga v letu 1970 podpisale ribiške družine Mura, Maribor, Ruše, Gornja Radgona in Murska Sobota.
Leta 1973 je RD Mura prejela odlikovanje Ribiške zveze Slovenije – Red za ribiške zasluge z zastavo III. stopnje. Tega leta smo razvili svoj prapor.
12. junija 1976 smo obiskali ribiče Društva ribara Glavatica v Prelogu na Hrvaškem in z njimi podpisali Spomenico o medsebojnem sodelovanju. Od takrat dalje z njimi sodelujemo nepretrgoma. V tem letu se je zrušil jez na reki Muri v Sladkem Vrhu. Industrijski kanal tovarne Sladkogorska je ostal brez vode – naslednje leto je tovarna začela v »svoj« prazen industrijski kanal z odlaganjem industrijskih odpadkov. Del kanala smo ji »ukradli« in si v njem uredili 1,2 ha velik ribnik, a ne za dolgo.
13. in 14. avgusta 1977 smo v počastitev velikih jubilejev ZKJ – Tito – ZKS (40 – 85 – 40) organizirali in izvedli ribiška tekmovanja v lovu rib s plovcem. Dvodnevnega tekmovanja se je udeležilo 363 ribičev iz celotne takratne Jugoslavije in tujine. Za vzorno izvedeno tekmovanje in aktivnosti skozi vse leto smo od Saveza sportskih ribolovaca Beograd prejeli priznanje – Najboljša ribiška družina v Jugoslaviji, naslednje leto pa nas je odlikovala Ribiška zveza Slovenije z Redom za ribiške zasluge z zastavo II. stopnje.
V letih 1980–1989 smo dosegli vrhunec na športno-tekmovalnem področju. V lovu rib s plovcem smo na državnem prvenstvu Jugoslavije osvojili 1. mesto v ekipni, moški konkurenci in dobili 4-kratno državno prvakinjo v lovu rib s plovcem. Dokončali smo z izgradnjo ribnika, imenovanega Lenc, v Sladkem Vrhu in leta 1982 zgradili ribiški dom. Bili smo pobudniki in glavni organizator akcije zasaditve spominskega parka – 88 dreves za Tita. Pri tem so sodelovala vsa društva in organizacije v občini. Park še danes stoji ob reki Muri, nedaleč od ribiškega doma.
Obdobje 1989–1999 je bilo obdobje velikih družbenih sprememb: razpad Jugoslavije, vojna za samostojno Slovenijo, lastninsko preoblikovanje družbene lastnine – vse to se je s posledicami odražalo tudi v naši ribiški družini. V letu 1992 je tovarna Sladkogorska pripravila projekt odlaganja industrijskih odpadkov v še zadnji del »njenega« industrijskega kanala, površine 1,2 ha, tja, kjer je naš ribnik. Z odlaganjem odpadkov so začeli v letu 1996 in končali v letu 2005. V tem obdobju so bile opazne posledice poglabljanja dna reke Mure. Republika Slovenija in Avstrija sta začeli izvajati skupen dveletni projekt na Muri z naslovom Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno reko Muro – I. faza. Delo je bilo usmerjeno v pripravo osnov za odločanje: za preprečitev nadaljnjega poglabljanja dna reke, za zagotovitev visokovodne zaščite naselij in infrastrukture in za dolgoročni dinamično-naravni razvoj vodnega sistema.
Država v denacionalizacijskem postopku je vrnila zemljišče v naravi lastnici. Na tem zemljišču je naša ribogojnica, imenovana Placer. Ali je krivica popravljena ali napravljena?
Mura je zrušila še zadnji jez na mejnem delu reke v Ceršaku, ki je služil tovarni lepenke za dovod vode v industrijski kanal.
V obdobju po letu 2000 smo izdelali strategijo dolgoročnega plana dela in razvoja ribiške družine ter sladkovodnega ribištva. Na tej osnovi smo pripravili in izvedli več projektov, enega od njih smo izvedli tudi s sredstvi, pridobljenimi na javnem razpisu iz skladov EU. To je tudi obdobje, ko je v tovarni Paloma d.d. v Sladkem Vrhu začela obratovati čistilna naprava z zmogljivostjo 60.000 PE in ko je občinski svet prepoznal pomembnost delovanja ribiške družine na področju ekologije in varstva voda v občini Šentilj, zato nam je določil status obveznega dajalca zavezujočega mnenja pri sprejemu Programa priprave prostorskoureditvenih pogojev za razpršeno gradnjo v občini Šentilj.
V juliju 2003 so naši ribiči v reki Muri ujeli novo vrsto raka, ki je bil identificiran kot signalni rak (Pacifastacus leniusculus). To ugotovitev je potrdil tudi Zavod za ribištvo Slovenije. Omenjena vrsta ni avtohtona in je prenašalec nevarne bolezni domačih rakov – to je račje kuge (Aphanomycosis, Pestis astacorum). V naslednjem letu, ob naši 50-letnici, smo dokončno »izgubili« ribogojnico – drstne in vzrejne ribnike, imenovane Placer.
Že takoj na začetku leta 2004, januarja, smo »dobili« lepo darilo nevestnega krajana iz .Selnice ob Muri – izlitje cca 50 litrov kurilnega olja v selniški potok.
Ob naši 50-letnici smo dokončno »izgubili« drstne in vzrejne ribnike, imenovane Placer. Delno smo obnovili ribiški dom – dogradili sanitarije, izgradili greznice, zamenjali večino oken, vgradili toplotno izolacijo v lesene stene in zamenjali bruna (fasada) ter dom prebarvali zunaj in znotraj.
28. avgusta smo organizirali in izvedli proslavo ob 50 letnici delovanja RD, katere so se poleg članov udeležili tudi domači in tuji gostje iz Avstrije in Hrvaške. Med gosti so bili: Valentin Pohorec, podpredsednik Državnega zbora RS – tudi slavnostni govornik, Edvard Čagran, župan Občine Šentilj, Rudolf Hornich iz Deželne vlade avstrijske Štajerske, Jože Novak iz Agencije za okolje RS, Aleš Mikeln, direktor Palome, predstavniki pobratene ŠRD Glavatica, predstavniki RZS, ZRD in ribiških družin iz Slovenije in Avstrije ter drugi. Vsi udeleženci so prejeli bilten in promocijsko zloženko, ki smo ju izdali v nakladi 1800 komadov ob tej priložnosti.
Ribiška zveza Slovenije nas je odlikovala z »redom za ribiške zasluge« z zastavo I. stopnje.
Po 50 letih, sta še v ribiški družini vedno aktivna njena ustanovna člana Jožef Nekrep st. in Ignac Kaučič, prejemnika plakete – najvišjega priznanja RD. Ob slovesnosti je več članov RD prejelo priznanja in odlikovanja RZS, med njimi je bila podeljena tudi »Plaketa Ivana Franketa«, kot najvišje odlikovanje Ribiške zveze Slovenije, prejel pa ga je Jožef Nekrep, starejši. Po slavnostnem delu je sledila zabava dolgo v noč ob glasbi »Navihank«.
Naši tekmovalci v ligi ZRD Maribor, ki tekmujejo v lovu rib s plovcem so po dolgem in napornem delu osvojili 1. mesto.
Avstrijska stran je na Muri v Oberschwarza - Ceršak dokončala prvega od petih pilotnih projektov širitve korita Mure na mejnem odseku, slovenska stran pa še vedno nič…
Leta 2005 se na občnem zboru pojavi »forum 21«, skupina članov, ki ni zadovoljna z vodstvom RD (beri: predsednikom). Posamezniki pred občnim zborom zbirajo podpise proti predsedniku, kar pri večini članov povzroči zgražanje, nekateri pa zaradi tega ne obnovijo članstva v naslednjem letu.
Nevestna lastnica avtomobila je svojega odsluženega konjička odvrgla kar v mrtvico »Hokn«, zaradi česar se je srečala s sodnikom za prekrške.
Nadaljujemo z vlaganjem sulcev v Muro. K vlaganju povabimo tudi druge RD na Muri (Radgona, M. Sobota…) vendar ... ni denarja za to!
Tekmovalci v ligi ZRD Maribor, v lovu rib s plovcem, so že drugič zapovrstjo osvojili 1. mesto, imamo tudi prvaka v tej ligi, to je mladinec, Smiljan Kaloh.
Mura spet poplavlja, skoraj tako kot nekoč.
Avstrijska stran je na Muri v Weitersfeld – Sladki Vrh dokončala drugega od petih pilotnih projektov širitve korita Mure na mejnem odseku, naša stran pa še vedno nič.
Tudi leta 2006 nas je doletela suša in presušitev potokov. Škodo nastalo s pogini, kot običajno krijemo sami.
Kljub neugodnim vremenskim razmeram nam je v boldskem potoku, kot tudi leta prej, uspelo iz zaroda vzrediti lepo število lepih potočnih postrvi in jih vložiti v Muro.
Dokončali smo obnovo ribiškega doma, začeto v letu 2004, zamenjali del ostrešja in zamenjali kritino.
Naši tekmovalci v ligi ZRD Maribor, v lovu rib s plovcem, so že tretjič zapovrstjo osvojili 1. mesto, imamo tudi prvaka v tej ligi, to je mladinec, Goran Ferk.
3. decembra je član RD, Boris Bezjak uplenil sulca dolgega 71 cm in težkega 4,15 kg. To je četrti po vrsti uplenjeni sulec v mejni Muri od leta 1980 dalje. To bi lahko bil sulec iz našega prvega vložka.
Svoj logotip smo dokončno oblikovali in ga uskladili z logotipi v ribiških organizacijah. Obdržali smo stilizirano ribico, katero smo »vgradili v okvir logotipa RZS.
V tem letu smo še zadnjič izdelali 5 letni Ribiško gojitveni načrt, kajti začel je veljati nov zakon o sladkovodnem ribištvu, ki prinaša številne novosti.